Job 15

15. Poglavje

1Tedaj odgovori Elifaz Temančan in reče: 2Bo li moder mož odgovarjal z vetrovitim znanjem in napihoval notranjščino svojo z vzhodnim vetrom, 3prepirajoč se z govori, ki ničesar ne pospešujejo, in z besedami, s katerimi nič ne koristi? 4Res, v nič devaš bogaboječnost in kratiš molitev pred Bogom. 5Kajti krivičnost tvoja ti poučuje usta, in voliš govor prekanjencev. 6Tvoja usta te obsojajo, ne jaz, in ustne tvoje pričajo zoper tebe. 7Si li ti prvi človek, ki se je rodil, ali si bil ustvarjen, preden so bili hribi? 8Si li poslušal v tajnem svetu Božjem in zase pokupil vso modrost? 9Kaj ti veš, česar mi ne vemo, kaj razumeš, in nam ni znano? 10Med nami so i osiveli i starčki, številnejših dni nego tvoj oče! 11Ali so ti malovažne tolažitve Božje in pohlevna beseda do tebe ti je li ničvredna? 12Kaj ti je ujelo srce in zakaj se iskrijo oči tvoje? 13da obračaš zoper Boga mogočnega togoto svojo in take besede bruhaš iz svojih ust? 14Kaj je smrtnik, da bi bil čist, in rojeni od žene, da bi bil pravičen? 15Glej, svetnikom svojim ne upa in nebesa niso čista v njegovih očeh! 16Koliko manj ostudnež in popačenec, mož, ki pije krivico kakor vodo! 17Naj ti povem, poslušaj me, in kar sem videl, ti bom pripovedoval, 18kar so modri oznanjali in niso zakrivali, sprejemši to od očetov svojih, 19ki je njim samim bila izročena dežela in tujec ni prešel sredi njih –: 20Vse svoje žive dni se zvija brezbožnik v mukah in majhno število let je prihranjeno silovitežu. 21Groze glas mu doni po ušesih; ko je mir, prihruje naj pogubnik; 22nima nade, da se vrne iz temine, in namerjen nanj ga čaka meč. 23Blodi okrog zaradi kruha, govoreč: Kje ga dobim? Ve, da blizu njega je pripravljen dan teme. 24Bridkost in stiska ga plašita, premagujeta ga kakor kralj, ki je pripravljen za naskok. 25Ker je iztegnil roko zoper Boga mogočnega in je prevzetoval proti Vsegamogočnemu, 26zaletaval se je vanj z vzpetim vratom, z debelimi grbami ščitov svojih; 27ker se je obraz njegov pokril z mastjo, na ledjih se mu je nabrala tolšča, 28in prebival je v porušenih mestih, v hišah, v katerih bi se ne bilo smelo stanovati, ki zanje je določeno, da ostanejo v razvalinah: 29zato ne obogati, imetje njegovo ne ostane in posestvo njegovo se ne razširi v deželi. 30Ne uteče iz temine, plamen posuši mladike njegove, in on izgine od diha iz ust Njegovih. – 31Naj se ne zanaša na laž, prevaran bo, kajti prevara mu bo v povračilo. 32Še preden pride dan njegov, se to dopolni, in palmova mladika mu več ne ozeleni; 33bode kakor trta, ki trebi kislo grozdje svoje, in kakor oljka, ki stresa cvetje svoje. 34Kajti družina bogapozabnikova je nerodovitna, in ogenj pokonča podkupljivčev šator. 35Bogapozabniki nosijo nadlogo, rode krivico, njih srce pripravlja prevaro.